Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni. Najpogostejše so sladkorne bolezni bolezni tipa 1 in 2 ter nosečniška sladkorna bolezen. Obstajajo tudi druge vrste sladkorne bolezni, ki nastanejo kot posledica nekaterih zdravil, operacij, nedohranjenosti, okužb, genetskih sindromov in drugih redkih bolezni.
Krvni sladkor sicer v normalnih mejah vzdržuje hormon inzulin, ki ga izdeluje trebušna slinavka. Kadar trebušna slinavka izloča premalo inzulina ali pa se telesna tkiva na inzulin ne odzivajo v dovolj veliki meri, se krvni sladkor dvigne nad normalno mejo.
Previsok krvni sladkor lahko z leti okvari drobno in veliko žilje ter lahko povzroči možgansko kap, srčno kap, ledvično odpoved, slepoto, okvaro živcev in skupaj z okvaro ožilja nog lahko privede do amputacije. Te posledice previsokega krvnega sladkorja imenujemo kronični zapleti sladkorne bolezni. Dobra novica pa je, da lahko te zaplete uspešno preprečujemo z zdravljenjem previsokega krvnega sladkorja, krvnega tlaka in krvnih maščob, oziroma jih odkrivamo v zelo zgodnjem obdobju, ko lahko s kakovostnim zdravljenjem upočasnimo njihovo napredovanje. Ko se zapleti pojavijo, jih žal še ne znamo odpraviti. Vseeno pa obstajajo načini, ki bolnikom zagotavljajo čim bolj kakovostno življenje.
Sladkorna bolezen od spočetja do pozne starosti
Oseba s sladkorno boleznijo je v različnih življenjskih obdobjih vključena v različna okolja. Otrok s sladkorno boleznijo obiskuje vrtec in šolo, v oskrbo je takrat pomembno vključena njegova družina. Na otroke v tem obdobju lahko vpliva tudi sladkorna bolezen, ki jo ima kateri od staršev ali drugih bližnjih. Zaradi povečevanja pojavljanja sladkorne bolezni tipa 2 med delovno aktivnim prebivalstvom je potrebno tudi prilagajanje delovnega okolja obolelim, z namenom preprečevanja sladkorne bolezni in drugih kroničnih bolezni pa tudi prilagajanje delovnega okolja za krepitev zdravja zdravih oseb. Povečuje se tudi število žensk v rodni dobi, ki imajo sladkorno bolezen, ali pa pri njih sladkorna bolezen nastane med nosečnostjo. Takrat ima sladkorna bolezen vpliv na posameznico, njeno družino in tudi na otroka. Na življenje posameznikov ključno vpliva kakovost življenja v domačem okolju v družini, širši socialni mreži in lokalni skupnosti, kar je dodaten izziv za obvladovanje sladkorne bolezni za čim bolj kakovostno življenje. Tretje življenjsko obdobje pogosto spremlja prevrednotenje vrednot in izbir posameznika, hkrati pa večje tveganje za nastanek več kroničnih stanj in obolenj hkrati. Sladkorna bolezen, pa če je takrat že dolgoletna spremljevalka ali na novo nastala kronična bolezen, je zato pogosto le eno stanje, kakovost življenja pa je vse bolj odvisna od funkcionalne sposobnosti posameznika in njegove socialne mreže.
Oseb s sladkorno boleznijo je vedno več, vsako leto jo na novo odkrijemo pri 10.000 ljudeh. Glavna razloga sta podobno kot v drugje po Evropi, staranje populacije in neugoden način življenja s povečevanjem telesne teže. S sladkorno boleznijo pa pogosto ne živi samo tisti, ki je bolan, ampak tudi njegovi bližnji, prijatelji, sošolci, sodelavci.
Sladkorne bolezni je povsod veliko. Dobrih novic pa je kar nekaj. Sladkorno bolezen znamo zelo dobro zdraviti. Znamo jo odkriti zelo zgodaj, ko je zdravljenje še posebej učinkovito. Pri tistih, ki je še nimajo, jo je možno preprečiti oziroma jo odložiti v čim kasnejše življenjsko obdobje. Vemo pa tudi, da ni vse le na posamezniku, temveč potrebujemo okolje, v katerem je boljše zdravje omogočeno vsem. Torej zares potrebujemo skupno načrtovanje in skupno izvajanje ukrepov, ki naslavljajo vsa ta področja.
V Sloveniji nam je mar za sladkorno bolezen. O tem priča vrsta aktivnosti, katerih namen je obvladovanje sladkorne bolezni. S tem se na Ministrstvu za zdravje že od leta 2006 ukvarja skupina strokovnjakov in predstavnikov pomembnih inštitucij vključno s predstavniki oseb s sladkorno boleznijo. Njen glavni namen je usklajevanje in načrtovanje akcij na področju obvladovanja sladkorne bolezni, ki se izvajajo v državi.
Kako jo preprečiti
Sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo oziroma odložimo na poznejše obdobje, pri čemer je izjemno pomembno tudi njeno zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje, takoj ko se pojavi. Prirojena hitrost propadanja beta celic trebušne slinavke v največji meri določa tveganje, ali bo oseba zbolela za sladkorno boleznijo tipa 2 ali ne. Žal na te mehanizme še ne znamo vplivati. Z zdravim načinom življenja, predvsem s skrbjo za primerno telesno težo in rednim gibanjem, lahko pojav sladkorne bolezni tipa 2 odložimo na poznejše življenjsko obdobje, oziroma jo preprečimo. Načinov, s katerimi bi preprečili sladkorno bolezen tipa 1 pa žal še ne poznamo.
Oseba s sladkorno boleznijo potrebuje usklajeno oskrbo
Oseba s sladkorno boleznijo na svojo bolezen v povprečju pomisli vsakih dvajset minut, vsak dan, do konca življenja. Sladkorna bolezen je zato zanj velik izziv, ki vpliva na kakovost njegovega življenja. Vsak dan sprejema odločitve in se sprašuje o stvareh, ki določajo rezultate zdravljenja. Zato potrebuje vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni, kjer sodelujejo zdravniki različnih specialnosti, medicinske sestre in drugi zdravstveni strokovnjaki. Potrebuje usklajeno oskrbo zdravstvenih in drugih strokovnjakov na vseh ravneh zdravstvenega varstva, enotna navodila in usklajeno vodenje zdravljenja glede krvnega sladkorja, tlaka in maščob, aktivno iskanje zgodnjih oblik kroničnih zapletov sladkorne bolezni in takojšnje kakovostno zdravljenje, s katerim upočasnimo napredovanje zapletov, če se pojavijo.
SLADKORNO BOLEZEN TIPA 1 (včasih imenovano juvenilna, imunsko povzročena sladkorna bolezen ali od inzulina odvisna sladkorna bolezen) imajo verjetno približno štirje odstotki oseb s sladkorno boleznijo.
Previsok krvni sladkor je posledica okvare trebušne slinavke, ki inzulina ne izloča več ali pa ga izloča zelo malo.
Sladkorne bolezni tipa 1 ni mogoče preprečiti.
SLADKORNO BOLEZEN TIPA 2 (nekoč imenovano starostna sladkorna bolezen ali od inzulina neodvisna sladkorna bolezen) ima do 95 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo. Previsok krvni sladkor je posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Bolezen je mogoče preprečiti oziroma odložiti z zdravim načinom življenja. Poudarjamo, da gre za obolenje trebušne slinavke, zato za bolezen ni odgovorna oseba sama.
NOSEČNIŠKA SLADKORNA BOLEZEN se pojavi v nosečnosti, najpogosteje po prvem trimesečju, in po porodu izgine. Pomembno jo je ločiti od sladkorne bolezni, ki je prisotna že pred zanositvijo. Zdravniki bolezen najlažje ugotovijo med 24. in 28. tednom nosečnosti ob napotitvi nosečnice na obremenilni test glukoze. Nosečnice v večini uravnavajo krvni sladkor s pravilno prehrano in zdravim načinom življenja. V Sloveniji ima nosečniško sladkorno bolezen sicer okoli 11 odstotkov nosečnic.
Obvladajmo sladkorno bolezen
Bolnik s sladkorno boleznijo na svojo bolezen v povprečju pomisli vsakih dvajset minut, vsak dan, do konca življenja. Sladkorna bolezen je zato zanj velik izziv, ki vpliva na kakovost njegovega življenja. 
Vsak dan sprejema odločitve in se sprašuje o stvareh, ki določajo rezultate zdravljenja. Zato potrebuje vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni, kjer sodelujejo zdravniki različnih specialnosti, medicinske sestre in drugi zdravstveni strokovnjaki.
Bolnik potrebuje integrirano oskrbo zdravstvenih in drugih strokovnjakov na vseh ravneh zdravstvenega varstva, enotna navodila in usklajeno vodenje krvnega sladkorja, tlaka in maščob, aktivno iskanje zgodnjih oblik kroničnih zapletov sladkorne bolezni in takojšnje kakovostno zdravljenje, s katerim upočasnimo napredovanje zapletov.