Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni. Najpogostejše so sladkorne bolezni bolezni tipa 1 in 2 ter nosečniška sladkorna bolezen. Obstajajo tudi druge vrste sladkorne bolezni, ki nastanejo kot posledica nekaterih zdravil, operacij, nedohranjenosti, okužb, genetskih sindromov in drugih redkih bolezni.
Krvni sladkor sicer v normalnih mejah vzdržuje hormon inzulin, ki ga izdeluje trebušna slinavka. Kadar trebušna slinavka izloča premalo inzulina ali pa se telesna tkiva na inzulin ne odzivajo v dovolj veliki meri, se krvni sladkor dvigne nad normalno mejo.
Previsok krvni sladkor lahko z leti okvari drobno in veliko žilje ter lahko povzroči možgansko kap, srčno kap, ledvično odpoved, slepoto, okvaro živcev in skupaj z okvaro ožilja nog lahko privede do amputacije. Te posledice previsokega krvnega sladkorja imenujemo kronični zapleti sladkorne bolezni. Dobra novica pa je, da lahko te zaplete uspešno preprečujemo z zdravljenjem previsokega krvnega sladkorja, krvnega tlaka in krvnih maščob, oziroma jih odkrivamo v zelo zgodnjem obdobju, ko lahko s kakovostnim zdravljenjem upočasnimo njihovo napredovanje. Ko se zapleti pojavijo, jih žal še ne znamo odpraviti. Vseeno pa obstajajo načini, ki bolnikom zagotavljajo čim bolj kakovostno življenje.
Kako jo preprečiti
Sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo oziroma odložimo na poznejše obdobje, pri čemer je izjemno pomembno tudi njeno zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje, takoj ko se pojavi. Prirojena hitrost propadanja beta celic trebušne slinavke v največji meri določa tveganje, ali bo oseba zbolela za sladkorno boleznijo tipa 2 ali ne. Žal na te mehanizme še ne znamo vplivati. Z zdravim načinom življenja, predvsem s skrbjo za primerno telesno težo in rednim gibanjem, lahko pojav sladkorne bolezni tipa 2 odložimo na poznejše življenjsko obdobje, oziroma jo preprečimo. Načinov, s katerimi bi preprečili sladkorno bolezen tipa 1 pa žal še ne poznamo.
Bolnik potrebuje usklajeno oskrbo
Bolnik s sladkorno boleznijo na svojo bolezen v povprečju pomisli vsakih dvajset minut, vsak dan, do konca življenja. Sladkorna bolezen je zato zanj velik izziv, ki vpliva na kakovost njegovega življenja. Bolnik vsak dan sprejema odločitve in se sprašuje o stvareh, ki določajo rezultate zdravljenja. Zato potrebuje vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni, kjer sodelujejo zdravniki različnih specialnosti, medicinske sestre in drugi zdravstveni strokovnjaki. Bolnik potrebuje usklajeno oskrbo zdravstvenih in drugih strokovnjakov na vseh ravneh zdravstvenega varstva, enotna navodila in usklajeno vodenje zdravljenja glede krvnega sladkorja, tlaka in maščob, aktivno iskanje zgodnjih oblik kroničnih zapletov sladkorne bolezni in takojšnje kakovostno zdravljenje, s katerim upočasnimo napredovanje zapletov, če se pojavijo.
SLADKORNO BOLEZEN TIPA 1 (včasih imenovano juvenilna, imunsko povzročena sladkorna bolezen ali od inzulina odvisna sladkorna bolezen) imajo verjetno približno štirje odstotki bolnikov. Previsok krvni sladkor je posledica okvare trebušne slinavke, ki inzulina ne izloča več ali pa ga izloča zelo malo. Sladkorne bolezni tipa 1 ni mogoče preprečiti.
SLADKORNO BOLEZEN TIPA 2 (nekoč imenovano starostna sladkorna bolezen ali od inzulina neodvisna sladkorna bolezen) ima velika večina, do 95 odstotkov bolnikov. Previsok krvni sladkor je posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Sladkorno bolezen tipa 2 je mogoče preprečiti oziroma odložiti z zdravim načinom življenja. Treba pa je poudariti, da je sladkorna bolezen obolenje trebušne slinavke, zato zanjo ni odgovoren bolnik sam.
NOSEČNIŠKA SLADKORNA BOLEZEN je sladkorna bolezen, ki se pojavi v nosečnosti, najpogosteje po prvem trimesečju in po porodu izgine. Pomembno jo je ločiti od sladkorne bolezni, ki je prisotna že pred zanositvijo. Nosečniško sladkorno bolezen najlažje ugotovijo med 24. in 28. tednom nosečnosti, ko ginekologi nosečnice napotijo na obremenilni test glukoze. Nosečnice uravnavajo krvni sladkor v večini primerov s pravilno prehrano in zdravim načinom življenja. V Sloveniji ima nosečniško sladkorno bolezen sicer okoli 11 odstotkov nosečnic.
Obvladajmo sladkorno bolezen
Bolnik s sladkorno boleznijo na svojo bolezen v povprečju pomisli vsakih dvajset minut, vsak dan, do konca življenja. Sladkorna bolezen je zato zanj velik izziv, ki vpliva na kakovost njegovega življenja.
Vsak dan sprejema odločitve in se sprašuje o stvareh, ki določajo rezultate zdravljenja. Zato potrebuje vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni, kjer sodelujejo zdravniki različnih specialnosti, medicinske sestre in drugi zdravstveni strokovnjaki.
Bolnik potrebuje integrirano oskrbo zdravstvenih in drugih strokovnjakov na vseh ravneh zdravstvenega varstva, enotna navodila in usklajeno vodenje krvnega sladkorja, tlaka in maščob, aktivno iskanje zgodnjih oblik kroničnih zapletov sladkorne bolezni in takojšnje kakovostno zdravljenje, s katerim upočasnimo napredovanje zapletov.