Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina presnovnih bolezni, za katero je značilna kronično povišana vrednost glukoze (krvnega sladkorja) v krvi. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, med pogostejše pa sodita tudi sladkorna bolezen tipa 1 in nosečniška sladkorna bolezen. Obstajajo sicer tudi druge vrste, ki nastanejo kot posledica nekaterih zdravil, operacij, nedohranjenosti, okužb, genetskih sindromov in drugih redkih bolezni.

Osnovna motnja je nesposobnost prehajanja krvnega sladkorja (glukoze) iz krvi v celice. Ali povedano drugače: hormon inzulin, ki ga proizvaja trebušna slinavka, skrbi, da krvni sladkor ostaja v normalnih mejah. Kadar trebušna slinavka izloča premalo inzulina ali pa se telo na inzulin ne odziva v dovoljšni meri, se krvni sladkor dvigne nad normalno mejo. V obeh primerih gre torej za kopičenje sladkorja v krvi, to pa lahko povzroči okvare in z njimi povezane kronične zaplete.

Najpogostejši kronični zapleti sladkorne bolezni tipa 1 in 2 

Okvare žilic in notranjih sten velikih žil so najpogostejši zapleti, kar lahko poškoduje različne organe in tkiva: od očesnega ozadja, ledvic in živčevja, do zmanjšane prekrvavitve možganov, srca in nog. Med kronične zaplete sladkorne bolezni tako sodijo slepota, ledvična odpoved, možganska kap, koronarna bolezen, okvara živčevja in žil ter celo amputacija noge. A tu je svetla plat:

• - z ustreznim zdravljenjem previsokega krvnega sladkorja ter povišanega krvnega tlaka in krvnih maščob (holesterola) lahko tveganje za pojav zapletov bistveno zmanjšamo;
• - z rednimi zdravstvenimi pregledi lahko morebitne zaplete oziroma bolezni odkrijemo dovolj zgodaj ter s kakovostnim zdravljenjem upočasnimo njihovo napredovanje.

Kakovostno življenje je možno kljub sladkorni bolezni.

Podobno kot v Evropi in svetu število oseb s sladkorno boleznijo narašča tudi v Sloveniji; zlasti na račun tipa 2, za katerega sta glavna razloga staranje prebivalstva ter življenjski slog s premalo gibanja in zviševanjem telesne teže.

Dobre novice

Kljub porastu in bremenu, ki ga sladkorna bolezen predstavlja (tudi za bližnje, prijatelje …), pa je veliko tudi dobrih novic. Denimo:

• - da jo znamo zelo dobro zdraviti,
• - da jo znamo zelo zgodaj odkriti – ko je zdravljenje še posebej učinkovito,
• - da jo je mogoče preprečiti oziroma jo odložiti v čim poznejše življenjsko obdobje.

Vemo pa tudi, da ni vse le v rokah posameznika. Zato potrebujemo okolje in ukrepe, ki bodo boljše zdravje omogočili vsem.

V Sloveniji nam je mar za sladkorno bolezen. O tem priča vrsta aktivnosti, katerih namen je obvladovanje sladkorne bolezni. S tem se na Ministrstvu za zdravje že od leta 2006 ukvarja skupina strokovnjakov in predstavnikov pomembnih institucij, pa tudi predstavniki oseb s sladkorno boleznijo. Njihov glavni namen je usklajevanje in načrtovanje dejavnosti, povezanih z obvladovanjem sladkorne bolezni na nacionalni ravni, ki so zapisani tudi v Državnem programu za obvladovanje sladkorne bolezni 2020 - 2030.

Ali sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo?

Ali bo oseba zbolela za sladkorno boleznijo tipa 2 ali ne, je v največji meri odvisno od prirojene hitrosti propadanja beta celic trebušne slinavke. Na te mehanizme, žal, še ne znamo vplivati; lahko pa:

• - z zgodnjim prepoznanjem predstopenj sladkorno bolezen tipa 2 preprečimo oziroma odložimo na poznejše obdobje,
• - s pravočasno diagnozo sladkorne bolezni njeno napredovanje upočasnimo in občutno zmanjšamo tveganje za pojav zapletov.