Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostnosti in težkih posledic predstavlja ne samo zdravstveni, ampak tudi širši družbeni, socialni in ekonomski izziv, breme pa bo brez dodatnih učinkovitih ukrepov strmo naraščalo tudi v prihodnjem desetletju.

Koordinativna delovna skupina, ki je usklajevala in spremljala aktivnosti Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni (NPOSB) 2010 do 2020, je na podlagi trendov kazalnikov obvladovanja sladkorne bolezni, široke razprave in zunanje evalvacije pripravila izhodišča za strateške usmeritve do leta 2030, na podlagi katerih je Ministrstvo za zdravje oblikovalo Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni (DPOSB) 2020 d0 2030, ki ga je Vlada Republika Slovenija na redni seji sprejela dne, 24. 6. 2021. DPOSB 2020-2030, Strategija razvoja je torej odgovor Republike Slovenije na to pričakovano rast in je podlaga za pripravo, implementacijo in spremljanje ter vrednotenje učinkovitih ukrepov za obvladovanje  bremena sladkorne bolezni.

DPOSB 2020 do 2030 izhaja iz dosežkov in izkušenj (NPOSB) 2010 do 2020 in vključuje tako krepitev zdravja prebivalstva in preprečevanje oziroma odlaganje pojava sladkorne bolezni tipa 2 na kasnejše življenjsko obdobje in njeno zgodnje odkrivanje kot oskrbo oseb s sladkorno boleznijo kateregakoli tipa ter spremljanje obvladovanja sladkorne bolezni. Določa cilje, ki jih želimo v Sloveniji uresničiti na teh področjih, predlaga spremembe ter predvsem omogoča boljše in na skupnih vrednotah utemeljeno povezovanje med različnimi ključnimi partnerji, ki sodelujejo pri uresničevanju zastavljenih ciljev.

Za namen spremljanja izvajanja DPOSB za obdobje 2020 do 2030 smo na Ministrstvu za zdravje imenovali usmerjevalni odbor, v katerega so vključeni ključni odločevalci v zdravstvu, izobraževanju in  kmetijstvu. Poleg spremljanja izvajanja DPOSB 2020-2030 bo pomembna naloga članov usmerjevalnega odbora podajanje usklajenih predlogov, oblikovanih na podlagi predlogov posameznega člana, z opozorili ali specifikami na sistemski ravni, s ciljem uspešnejšega izvajanja DPOSB 2020 do 2030.

Cilji

Krepiti zdravje prebivalstva s poudarkom na sladkorni bolezni z aktivnostmi, ki so komplementarne drugim programom, načrtom in projektom:

  • z zagotavljanjem pogojev za zdrav način življenja in krepitev zdravja v Sloveniji na področju dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen tipa 2;
  • z ozaveščanjem javnosti o sladkorni bolezni;
  • s podporo skupnostim (družina, lokalna skupnost, delovna organizacija, regija, država) za aktivno soustvarjanje okolja, v katerem je boljše zdravje omogočeno vsem, še posebej posameznikom z neugodnimi determinantami zdravja;
  • s podporo opolnomočenju posameznika za zdrav način življenja in s krepitvijo zdravstvene pismenosti z zagotavljanjem dostopnosti programov in drugih ukrepov krepitve zdravja za vse skupine prebivalstva ter z zmanjševanjem bremena zaradi kroničnih bolezni s posebnim poudarkom na ogroženih in ranljivih skupinah.

Odložiti oziroma preprečiti sladkorno bolezen tipa 2 in povečati možnosti za njeno zgodnje odkrivanje pri posameznikih z zagotavljanjem pravočasnega prepoznavanja in strukturirano oskrbo, pri kateri je ukrepanje sorazmerno z ravnijo tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, ter zagotavljati opolnomočenje in visoko stopnjo zdravstvene pismenosti, posebej prilagojene posameznikom z neugodnimi determinantami zdravja pri:

  • osebah z dejavniki tveganja za sladkorno bolezen tipa 2;
  • osebah z mejno bazalno glikemijo oziroma moteno toleranco za glukozo;
  • otrocih, mladostnikih in nosečnicah.

Zmanjšati zaplete in umrljivost zaradi sladkorne bolezni ter povečati kakovost življenja, vključno z dolgotrajno oskrbo:

  • z dostopnostjo do usklajene, povezane, celostne, nepretrgane, vseživljenjske, učinkovite, varne in kakovostne oskrbe, ki v odločanje aktivno vključuje osebo s sladkorno boleznijo in temelji na ustrezni organiziranosti oskrbe in spremljanju njene kakovosti;
  • z zagotavljanjem pogojev za krepitev zdravstvene pismenosti in podporo procesu opolnomočenja za uspešno samovodenje sladkorne bolezni;
  • z nepretrganim strokovnim dograjevanjem znanja in veščin strokovnjakov, ki delajo v zdravstvu;
  • z usposabljanjem in ustrezno organizacijo delovanja zainteresiranih oseb izven zdravstvenega sistema, ki lahko s svojim delovanjem bistveno pripomorejo k oskrbi oseb s sladkorno boleznijo.