Hipoglikemija je strokovni izraz za stanje, ko je vrednost krvnega sladkorja prenizka. Pričakujemo jo lahko pri zdravljenju z nekaterimi vrstami zdravil, predvsem pri zdravljenju z inzulinom. Pri osebah, ki ne prejemajo zdravil, je nizek sladkor zelo redek pojav.
Značilne težave nizkega krvnega sladkorja
- – bledica,
- – tresenje,
- – potenje,
- – lakota,
- – razdražljivost,
- – mravljinčenje ali odrevenelost delov telesa.
Kako prepoznamo hipoglikemijo?
- – pojavijo se za nizek krvni sladkor značilne težave (glejte zgornji okvirček)
- – izmerjena vrednost krvnega sladkorja je nižja od 4,0 mmol/l
- – težave se končajo po zaužitju ogljikovih hidratov (sladkorjev)
Kako prekinemo blago hipoglikemijo?
- z zaužitjem 15–20 gramov ogljikovih hidratov (glejte zeleni okvirček), najbolj priporočljivo v obliki glukoznih ali saharoznih tablet oziroma raztopine;
- učinkovita je tudi hrana, ki vsebuje glukozo (sok, med);
- po 15 minutah spet izmerimo krvni sladkor; če je vrednost takrat še vedno nižja od 4 mmol/l, mora oseba vnovič zaužiti 15–20 gramov ogljikovih hidratov;
- priporočljivo je, da oseba s sladkorno boleznijo v naslednji uri po hipoglikemiji zaužije mešan obrok hrane (sestavljen iz ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob). Če se to ne zgodi, je priporočljivo zaužitje dodatnih 15–20 gramov ogljikovih hidratov ter beljakovin.
Kako prekinemo hudo hipoglikemijo (človek je blizu nezavesti ali nezavesten)?
Če je oseba še pri zavesti in ocenimo, da zagotovo lahko požira:
- – naj zaužije 20 gramov ogljikovih hidratov (glej zeleni okvirček), najbolje v obliki glukoznih tablet. Po 15 minutah vnovič določimo koncentracijo glukoze v krvi in če je ta nižja od 4 mmol/l, naj zaužije dodatnih 15–20 gramov ogljikovih hidratov.
Če je oseba nezavestna:
- – če smo vešči, uporabimo nosno pršilo ali injekcijo glukagona; če se oseba ove, naj zaužije obrok, npr. celo kos kruha in 2 dl mleka
- – sicer pokličemo 112.
Kako preprečujemo pojav hipoglikemij?
Osebe s sladkorno boleznijo, ki prejemajo zdravila z večjim tveganjem za pojav hipoglikemije, opravijo izobraževanje o vzrokih, predvidevanju in preprečevanju ter prepoznavanju hipoglikemij, pa tudi o pravilnem ukrepanju.
Cilj zdravljenja sladkorne bolezni je čim manjša pojavnost hipoglikemij. Če se pojavljajo, jih je nujno omejiti, zlasti hudo stopnjo, saj ta povzroča motnje zavesti in lahko tudi poškodbe. Zdravnik zato osebo s sladkorno boleznijo ob vsakem pregledu tudi vpraša, kako pogosto doživlja hipoglikemije. Če se to dogaja pogosto, je treba prilagoditi zdravljenje oziroma osvežiti edukacijo (glejte poglavje o edukaciji).