Lekarne in lekarniška dejavnost

Pri dobrem vodenju kroničnih bolezni, kamor spada tudi sladkorna bolezen, sta najpomembnejša premišljeno zdravljenje z zdravili in uveljavitev sprememb življenjskega sloga. Pri tem je nujno bolnikovo aktivno sodelovanje z zdravnikom, farmacevtom in ostalim zdravstvenim osebjem.

V lekarnah pri nas že nekaj let izvajamo farmacevtsko skrb pri sladkorni bolezni. Farmacevtsko skrb lahko razdelimo na primarno raven ali preventivo, sekundarno raven ali zgodnje odkrivanje obolelih in terciarno raven oziroma zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo. Vsak bolnik v programu farmacevtske skrbi prejme posebej zanj narejeno osebno kartico zdravil. To je zapis vseh zdravil, ki jih prejema. Za vsako zdravilo se vpiše podrobno navodilo za uporabo (čas jemanja, odmerjanje itd.) ter posebna opozorila (odvisnost od hrane, drugih zdravil, upravljanje strojev, shranjevanje itd.). Če se ugotovijo težave, povezane z zdravili, se za bolnika izdela še načrt farmacevtske skrbi.

Načrt farmacevtske skrbi

Načrt farmacevtske skrbi obsega seznam težav, povezanih z zdravili, predlagane rešitve in postavljene cilje. Načrt se vedno izdela skupaj z bolnikom, po potrebi v sodelovanju z njegovim osebnim zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem. Farmacevti bolnike poučijo o pravilni rabi zdravil, jim svetujejo pri samozdravljenju, jih ozaveščajo o dejavnikih, ki vplivajo na izide zdravljenja z zdravili. Bolnike učijo pravilne samokontrole krvnega sladkorja, opozarjajo na dejavnike, ki vplivajo na vrednost meritev, svetujejo nakup primernega merilnika, spodbujajo k rednemu beleženju vrednosti krvnega sladkorja, pomagajo pri pravilni interpretaciji rezultatov in jih tako ali drugače motivirajo za zdrav način življenja. Za uspešno izvajanje programa farmacevtske skrbi in s tem optimalno oskrbo ter kakovost življenja bolnika je nujno dobro sodelovanje bolnika, zdravnika, lekarniških farmacevtov in drugih zdravstvenih delavcev.

Dodatne dejavnosti za bolnike v lekarnah

Lekarniška zbornica Slovenije kontinuirano izvaja učne delavnice za bolnike o pravilni in varni rabi zdravil ter o prehranskih dopolnilih.

Klasifikacijski sistem beleženja težav, povezanih z zdravili, je vključen v delo velike večine lekarn. Evaluacija rezultatov in potencialno izboljšanje uporabnosti sistema sta v izvajanju. Vključitev klasifikacijskega sistema beleženja težav predstavlja boljšo oskrbo bolnika, predvsem to velja za kronične bolnike. S pomočjo uporabe klasifikacijskega sistema beleženja težav lahko farmacevt na kraju samem, ob izdaji zdravil, reši marsikatero težavo, za katero je bila predhodno neizogibna ponovna napotitev bolnika k zdravniku.

Krepitev zdravja za odrasle

Dostopnost do programov varovanja in krepitev zdravja ter preprečevanja kroničnih bolezni se povečuje, krepi se njihova kakovost.

V izbranih lekarnah po Sloveniji moderatorji farmacevtske skrbi izvajajo svetovanja obiskovalcem lekarn z namenom preprečevanja pojavljanja in zgodnjega odkrivanja oseb z velikim tveganjem za pojav sladkorne bolezni z uporabo vprašalnika Findrisk in izvajanjem meritev krvnega sladkorja. Lekarniški farmacevt, s katerim je bolnik s sladkorno boleznijo pogosto v stiku, sodeluje pri edukaciji o pravilni in varni rabi zdravil, svetuje o zdravilih, za katere predpis recepta ni potreben, ter pomaga pri učenju rokovanja in rabe medicinskih pripomočkov za zdravljenje in nego.

Osebe z višjim tveganjem, v skladu s protokolom izvajanja farmacevtske skrbi, napotijo do izbranega osebnega zdravnika.

 

Vir: Boštjan Martinc, Ivana Brus, Lekarniška dejavnost v oskrbi bolnikov s sladkorno boleznijo; Priročnik laičnega svetovanja, 2016