Pri osebah s sladkorno boleznijo je vzdrževanje nizke ravni holesterola v krvi poglavitnega pomena – s tem namreč preprečujemo nastanek maščobnih oblog v žilah ter posledično bolezni srca in žilja. Te se pri osebah s sladkorno boleznijo namreč pojavljajo od 3 do 5-krat pogosteje ter pri nižji starosti kot pri ljudeh brez sladkorne bolezni. Pri osebah, ki že imajo potrjeno aterosklerotično žilno bolezen, s preprečevanjem prekomernega strjevanja krvi preprečimo hitro slabšanje stanja.
Merjenje ravni holesterola v krvi praviloma opravijo enkrat na leto.
Ciljne vrednosti holesterola LDL pri osebah s sladkorno boleznijo so določene individualno in jih na podlagi laboratorijskih izvidov in kliničnega stanja določi zdravnik.
Zakaj nastanejo srčno-žilne bolezni?
Srčno-žilne bolezni (npr. srčni infarkt, zoženje arterij nog, možganska kap) so posledica počasi napredujočega procesa kopičenja maščobnih oblog na stenah žil (strokovno ateroskleroza); te obloge zožijo premer arterij ter ovirajo ali celo zaprejo dotok krvi v organe, kar povzroča njihovo okvaro. Žilo lahko naglo zapre tudi strdek, katerega nastanek sproži razpoka v maščobni oblogi.
Nastanek maščobnih oblog na stenah žil lahko preprečimo ali upočasnimo z vzdrževanjem nizke ravni holesterola (predvsem LDL) v krvi. To je le redko moč doseči s prehrano (četudi je vsebnost maščob v njej nizka), zato je praviloma potrebno posamezniku prilagojeno zdravljenje z zdravili za nižanje holesterola v krvi.
Pri čezmernem strjevanju krvi se na maščobnih oblogah v krvnih žilah lahko pojavi razpoka; na njej nastane strdek, ki lahko zelo naglo povsem zapre pretok krvi skozi žilo. Da se to ne bi zgodilo, nekatere osebe s sladkorno boleznijo potrebujejo dodatno zdravljenje.