Sladkorna bolezen tipa 1 nastane zaradi popolnega propada celic trebušne slinavke, ki izdelujejo inzulin. Bolezni ne znamo preprečiti in je neozdravljiva. Že ob odkritju je potrebno takojšnje zdravljenje z inzulinom. Opustitev zdravljenja vodi v smrt. Pojavnost te bolezni se iz leta v leto povečuje in s tem raste število bolnikov s to obliko sladkorne bolezni. Pogosteje obolevajo mlajši, najpogosteje otroci in mladostniki. Namen oskrbe bolnika s sladkorno boleznijo tipa 1 je kakovostno, polno in neskrajšano življenje s čim manj omejitvami. Edukacija je zato zelo zahtevna. Bolnik s sladkorno boleznijo tipa 1 potrebuje veliko znanja, veščin in biti dobro motiviran za samooskrbo. Biti mora vešč odločanja in zaupati mora v zanesljivost lastnih odločitev. Poznati mora osnove presnove in sestave živil. Znati mora oceniti vsebnost in tip ogljikovih hidratov v živilu in temu prilagoditi odmerek inzulina. Cilj zdravljenja je torej normalno življenje. S svojim ravnanjem pa bolnik posnema trebušno slinavko. 

 

Prehodni »medeni tedni«

Pri nekaterih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 se lahko kmalu po začetku bolezni pojavi stanje, ko zdravljenja z inzulinom prehodno  ne potrebujejo, ali potrebujejo  zelo majhne odmerke. To obdobje se imenuje obdobje “medenih tednov”. Trebušna slinavka si namreč prehodno nekoliko opomore, vendar njeno delovanje v nekaj dneh, tednih ali mesecih ponovno popolnoma usahne. Zato je zelo pomembno, da bolnik razume, kaj se dogaja in z zdravljenjem z inzulinom ponovno pravočasno začne.

Če se sladkorna bolezen tipa 1 pojavi po zaključku mladostniškega obdobja, se telo sprva daljše obdobje dobro odziva na zdravila, ki jih sicer uporabljajo za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2. Prej ali slej pa tudi pri takem poteku bolezni odziv na ta zdravila izzveni in bolnik potrebuje nadomeščanje inzulina po principu zdravljenja sladkorne bolezni tipa 1.

 

Razvoj načinov obravnave sladkorne bolezni 

Pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1 se soočamo z nenehnim razvojem načinov obravnave te bolezni. Na voljo so vse modernejše vrste inzulina in vse bolj moderni sistemi za samokontrolo krvnega sladkorja in za dovajanje inzulina. V oskrbo bolnika s sladkorno boleznijo tipa 1 se vključujejo družina in drugi, ki so bolniku blizu. V oskrbo obolelega otroka ali mladostnika se vključujejo tudi njegova družina ter druge osebe, ki so obolelemu blizu ali se z njim pogosto srečujejo, na primer učitelji v šoli. Oskrba naj zagotavlja zgodnje odkrivanje zapletov in njihovo kakovostno zdravljenje.

 

ANDREJ, 27 let

Simona se je rodila čisto normalno. Zbolela je pri 18 mesecih. Vsekakor je največji šok za starše, če jim zboli otrok. Z ženo sva poznala sladkorno bolezen, zato sva vedela, da bo vse življenje na injekcijah. Še zdaj se ne moreva sprijazniti s tem. Z boleznijo se je še najbolj sprijaznila Simona, midva se še vedno nisva. Razmišljava o težavah, ki jih bo imela najina hči, ko bo v življenju želela početi različne stvari. In o otrocih, če jih bo kdaj želela imeti. To vse potegne za seboj.

 

Dajanje inzulina

Zdravljenje z inzulinom je torej pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 potrebno vse življenje. Inzulin si lahko bolniki dajejo z injekcijami, za nekatere pa pride v poštev inzulinska črpalka. Nekateri bolniki uporabljajo tudi merilnik, ki v podkožju neprekinjeno meri krvni sladkor in si na podlagi njegovih izmer uravnavajo inzulinske odmerke. Podobno kot pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, sta tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 lahko motena presnova maščob in visok krvni tlak. V tem primeru tudi ti bolniki potrebujejo sočasno spremljanje in zdravljenje teh stanj.

 


TJAŠA, 15 let

Stari ata je na inzulinu. Vsa družina zdaj ve več o sladkorni bolezni, njenih zapletih in zdravljenju z inzulinom. Vsi mu znamo izmeriti krvni sladkor, znamo mu pomagati, kadar je njegov krvni sladkor prenizek. Inzulin pa si daje sam in je ponosen, ker to zmore čisto sam. Odkar smo skupaj hodili na pouk v zvezi z zdravljenjem z inzulinom, se tudi drugi bolj zdravo prehranjujemo.

 

Deli naprej