Spodbujanje zdravega načina življenja, s poudarkom na primerni telesni teži, dovolj gibanja in dovolj velikem vnosu zelenjave, še posebej sveže, so zelo pomembna sporočila v okviru ukrepov obvladovanja sladkorne bolezni pri nas. S temi ukrepi lahko pojav sladkorne bolezni tipa 2 odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje ali jo celo preprečimo, hkrati pa s tem ugodno delujemo tudi na morebiten pojav mnogih drugih kroničnih bolezni, pravi specialistka epidemiologije Nina Pirnat, dr. med., direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z njo smo se pogovarjali o trenutnem stanju na področju sladkorne bolezni pri nas in tudi izzivih, ki nas čakajo pri odpravljanju neenakosti pri obravnavi in dolgotrajni oskrbi te kronične bolezni.
Število oseb, ki za zdravljenje sladkorne bolezni v Sloveniji potrebujejo zdravila za zniževanje glukoze v krvi se povečuje; kaj je vzrok temu?
Število oseb, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi, raste iz leta v leto. V letu 2017 je prejemalo zdravila za zniževanje glukoze v krvi okoli 111.400 oseb. Skupno število prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi se je v zadnjih letih vsako leto povečalo za 2 do 3 odstotke (povprečno za okoli 2500 oseb letno). Najhitreje se povečuje število bolnikov s sladkorno boleznijo v starosti nad 65 let. Ti bolniki predstavljajo okoli 60 odstotkov vseh prejemnikov zdravil.
Sladkorna bolezen tipa 2 se v vse večjem deležu pojavlja med prebivalstvom srednjih let. Število obolelih se veča ob demografskih spremembah; to je podaljševanju življenjske dobe, torej staranju, obenem pa manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in bolnikov s sladkorno boleznijo zaradi izboljšanih metod zdravljenja. Po drugi strani pa večji delež sladkorne bolezni odkrijemo predvsem tam, kjer poteka aktivno presejanje. V Sloveniji se preventivni pregledi, katerih namen je tudi odkrivanje še neprepoznane sladkorne bolezni tipa 2 in njenih predstopenj, izvajajo od leta 2002. V tem obdobju je bilo opravljenih približno 1.800.000 pregledov pri približno 900.000 odraslih posameznikih. V nekaterih regijah se preventivni pregledi izvajajo v večji meri kot v drugih.
Podatki kažejo, da je med prejemniki zdravil za zniževanje glukoze v krvi precej več moških kot žensk. Drži, da moški pri nas pogosteje zbolevajo za sladkorno boleznijo kot ženske?
Med odraslimi prebivalci nad 65 let ima sladkorno bolezen 16 odstotkov prebivalstva. Največja starostno specifična stopnja sladkorne bolezni je 20-odstotna, in sicer v moški populaciji v starosti 70 do 79 let. Ugotovljeno je, da ima sladkorno bolezen vsak peti moški in vsaka deseta ženska nad 65 let – poleg teh nekoliko manjši delež živi z neugotovljeno in nezdravljeno sladkorno boleznijo. Dejavniki so lahko različni, poleg genetskih, so v ospredju predvsem dejavniki, povezani z življenjskim slogom (debelost, telesna aktivnost). V moški populaciji se je tveganje za sladkorno boleznijo v 8-letnem obdobju pomembno bolj povečalo kot med ženskami. To je podatek, ki je zelo podoben podatkom iz drugih držav, ki so podobno razvite kot Slovenija. Ena od značilnosti te skupine posameznikov v družbi je, da se manj odzivajo na povabila na preventivne preglede in se manjkrat odločajo za sodelovanje v programih za promocijo zdravja. Preventivne dejavnosti bo zato v prihodnjem obdobju potrebno prilagoditi tem značilnostim.
Tudi celotni stroški za zdravila za zniževanje glukoze v krvi in medicinske pripomočke pri nas naraščajo, Slovenija je nad povprečjem držav OECD. So pri nas vsi bolniki deležni oskrbe tako z zdravili kot medicinskimi pripomočki v okviru Obveznega zdravstvenega zavarovanja?
Od leta 2013 do 2015 se je Slovenija glede na količino porabe zdravil za sladkorno bolezen premikala k večji porabi antihiperglikemikov na 1000 prebivalcev, kar je najverjetneje posledica dobrega odkrivanja in zdravljenja sladkorne bolezni pri nas ter ugodne ureditve zdravstvenega zavarovanja. Na splošno velja, da zaradi boljših zdravil in tehnično zahtevnejših pripomočkov, stroški le-teh hitreje naraščajo kot narašča število bolnikov ali obravnav. V letih 2008 do 2017 so se izdatki za sredstva za nadzor glikemije – tako za zdravila kot medicinske pripomočke – povečali za 27 odstotkov, to je za 14 milijonov evrov. V istem obdobju se je število bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so zdravljeni z antihiperglikemiki povečalo za 33 odstotkov, število prejemnikov medicinskih pripomočkov pri sladkorni bolezni pa se je povečalo za 29 odstotkov. V primerjavi z ostalimi 27 državami OECD je Slovenija po količini porabljenih zdravil za zniževanje glukoze v krvi precej nad povprečjem. Vendar je količino porabljenih zdravil treba pojasniti z dejavniki, ki vplivajo na porabo zdravil, npr. primerjava ureditve v zdravstvenih sistemih. Vsi bolniki z ugotovljeno sladkorno boleznijo, zavarovani v okviru Obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), so deležni zdravil in medicinskih pripomočkov v okviru pravic, ki jih določajo Pravila OZZ. Dostopnost do novih zdravil in tehnologije je zelo dobra in zanjo v veliki meri bolnikom ni potrebno doplačevati iz lastnega žepa.
Kje smo Slovenci na področju dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen v primerjavi z drugimi?
Debelost je dokazano glavni neodvisni dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot za srčno-žilne bolezni. Po ugotovitvah anketnih raziskav zdravja in vedenja, povezanih z zdravjem, nezdrave izbire življenjskega sloga pri prebivalcih Slovenije vztrajajo, saj ne ugotavljamo pomembnih sprememb. V letu 2016 je bila debelost (čezmerna telesna masa ITM ≥ 30) ugotovljena pri 19 odstotkih odraslih, čezmerna hranjenost in debelost (ITM ≥ 25) pa skupno pri 58 odstotkih odraslih prebivalcev Slovenije. Ob mednarodni primerjavi o samoporočani debelosti (ITM ≥ 30), pri osebah starejših nad 15 let (podatki ankete EHIS 2014, EU in druge evropske države), je v Sloveniji delež debelih (19 odstotkov) precej nad povprečjem EU 28 (16 odstotkov). Bolniki s sladkorno boleznijo so v bistveno večjem deležu debeli, kot tisti, ki sladkorne bolezni nimajo. To velja za oba spola in za vse starostne skupine.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije gre čezmerni telesni masi (ITM>25) pripisati 65 do 80 odstotkov novih primerov sladkorne bolezni tipa 2. Po drugi strani pa so raziskave na enojajčnih dvojčkih, torej pri osebah z enakim dednim zapisom, pokazale, da se je sladkorna bolezen tipa 2 pri obeh pojavila v 80 odstotkih posameznikov, ne glede na to, ali sta živela v enakem kulturnem okolju ali ne. Zato je spodbujanje zdravega načina življenja s poudarkom na primerni telesni teži, dovolj gibanja in dovolj velikem vnosu
zelenjave, še posebej sveže, zelo pomembno sporočilo. S temi ukrepi lahko pojav sladkorne bolezni tipa 2 odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje ali jo celo preprečimo, hkrati pa s tem ugodno delujemo tudi na morebiten pojav mnogih drugih kroničnih bolezni.
Kako premostiti socialne neenakosti pri obravnavi sladkorne bolezni pri nas?
Pogostnost sladkorne bolezni (prevalenca) je v razvitem svetu večja v skupinah z nizkim socialno-ekonomskim položajem. Tudi v Sloveniji so starostno specifične pojavne stopnje povezane s spolom in izobrazbo. Pri moških razlike med izobrazbami niso tako izrazite kot pri ženskah. Med bolj izobraženimi ženskami je tudi do pol manj prejemnic zdravil za zniževanje glukoze kot med ženskami z osnovno izobrazbo. Lahko, da imajo bolj izobražene ženske bolj zdrav življenjski slog oz. v višji meri sladkorno bolezen obvladujejo brez uporabe zdravil. Ranljive skupine so manj izobraženi, z nizkimi prihodki, nizkim položajem v zaposlitvi, etnične in rasne manjšine, z manj-zmožnostjo, prebivalci ruralnih območij, degradiranih okolij in prebivalci revnih mestnih predelov. Revnejši družbeni sloji, prikrajšane in ranljive skupine trpijo večje zdravstveno in socialno breme sladkorne bolezni. Za izboljšanje neenakosti je nujno odkrivanje posameznih skupin ter oblikovanje ukrepov in programov krepitve zdravja, ki bodo tem skupinam prilagojeni in enostavno dostopni.
Kakšna so tveganja za sladkorno bolezen pri nas v naslednjih desetih letih?
Veliko ali zelo veliko tveganje, da zbolijo za sladkorno boleznijo v prihodnjih desetih letih, je bilo ugotovljeno pri 14 odstotkih oseb v starosti 45 do 54 let in pri 28 odstotkih oseb v starosti 55 do 64 let.
Številke kažejo, da je sladkorna bolezen eden največjih izzivov na področju javnega zdravja v Sloveniji. Poglej tukaj.