Oskrba bolnikov s sladkorno boleznijo je zahtevna, saj vključuje številne zdravstvene delavce in druge strokovnjake v zdravstvenih domovih, specialističnih ambulantah, terciarnih centrih in lekarnah. Pomembno je, da so njihove dejavnosti usklajene, povezane in bolniku na različnih ravneh zdravstvenega varstva zagotavljajo enaka in razumljiva navodila ter da pri načrtovanju zdravljenja v kar največji meri upoštevajo bolnikove želje in želje njegovih bližnjih. Le integrirana oskrba namreč zagotavlja optimalne izide zdravljenja in bolniku pomaga, da prevzame nadzor nad svojim zdravjem. Z vidika zdravstvenih strokovnjakov so največje ovire za dobro integrirano oskrbo sistemske in organizacijske narave, zato sta komunikacija in sodelovanje v timih, med strokovnjaki, institucijami in med ravnmi zdravstvenega varstva še vedno neorganizirana in odvisna predvsem od prizadevanj posameznikov.
Sladkorna bolezen skozi prizmo integrirane oskrbe
Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga vsako leto obeležujemo 14. novembra, sta Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje 9. novembra 2017 v Ljubljani pripravila 8. Nacionalno konferenco obvladovanja sladkorne bolezni. Tokratna nacionalna konferenca z naslovom Sladkorna bolezen skozi prizmo integrirane oskrbe je bila namenjena izmenjavi stališč in izkušenj, predstavitvi odprtih vprašanj ter primerov dobrih domačih in tujih praks integrirane oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo.
Pri obvladovanju sladkorne bolezni in z njo povezanih kroničnih zapletov bolnikom pomaga večje število zdravstvenih in drugih strokovnjakov na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Integrirana oskrba za bolnika pomeni, da od zdravstvenih delavcev v zdravstvenem domu, specialistični ambulanti in terciarnem centru dobi enaka navodila, da se ta ne izključujejo, ne podvajajo in da so zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu med seboj povezani ter da pri zdravstveni oskrbi v največji možni meri upoštevajo bolnikove želje in želje njegovih bližnjih. Izidi takšne – integrirane oskrbe so za bolnika brez dvoma optimalni. Zato ni pomembno le, da zdravniki, diplomirane medicinske sestre in ostali zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu upoštevajo iste strokovne smernice in se držijo enotnih protokolov obravnave bolnika, temveč tudi, da so njihove dejavnosti med seboj dobro usklajene, povezane in se dopolnjujejo.
Dr. Darina Sedlakova vodja urada SZO v Sloveniji je uvodoma poudarila:˝Sladkorna bolezen pesti približno 10 % prebivalcev v Evropi. Njen velik razmah lahko pripišemo predvsem naraščajoči prevalenci spremenljivih dejavnikov tveganja, kot so prekomerna teža in debelost, nezdrav način prehranjevanja, telesna dejavnosti in slabši socialno-ekonomski položaj. Odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni naj bo zato na voljo na primarni ravni zdravstvenega varstva, tesno povezano z intervencijami, ki spodbujajo zdrav življenjski slog, edukacijo bolnikov za lajšanje samooskrbe, redno presejanje za preprečevanje zapletov in dostop do potrebnih zdravil. Oskrba sladkornega bolnika mora biti sistematična, kontinuirana, zagotavlja pa naj jo multidisciplinaren tim, ki ga sestavljajo usposobljeni zdravstveni delavci in edukatorji.˝
dr. Darina Sedlakova vodja urada SZO v Sloveniji
Pomen aktivne vključitve bolnikov
Predsednica koordinacijske skupine za izvajanje Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020 Vesna Kerstin Petrič z Ministrstva za zdravje je pojasnila, da je bilo v preteklih sedmih letih izvajanja nacionalnega programa izvedenih veliko ukrepov za obvladovanje te kronične bolezni, kljub temu pa ostajajo številni izzivi, ki jih na ministrstvu naslavljajo z novimi razvojnimi in strateškimi dokumenti, ki bodo podlaga za učinkovite ukrepe: ˝Res je, veliko je bilo narejenega predvsem v smislu povezovanja različnih strok in deležnikov, kot so na primer organizirani bolniki. Vsa prizadevanja so na koncu namenjena preprečevanju sladkorne bolezni in boljši obravnavi bolnikov, zato je prav, da so ti aktivno vključeni. V naslednjih letih se bomo ukvarjali predvsem s tem, kako zagotoviti edukacijo res vsem bolnikom tam, kjer živijo in kako zagotoviti, da bomo s spremljanjem kakovosti vsa naša prizadevanja na vseh ravneh še izboljšali.˝
Centri za krepitev zdravja
Da so se trije Centri zakrepitev zdravja in sicer v zdravstvenih domovih Vrhnika, Celje in Sevnica, s katerimi je Nacionalni inštitut za javno zdravje pred tremi leti začel pilotno testirati prenovljene preventivne programe, s katerimi želijo zmanjšati neenakosti v zdravju, izkazali tudi za pomembno dodano vrednost k integrirani oskrbi bolnikov s sladkorno boleznijo se strinjata Rade Pribakovič Brinovec in Sanja Vrbovšek z NIJZ, ki je pojasnil: ˝Želim si, da bi skupnostni pristop postal model opolnomočenja bolnikov in skupnosti za izboljševanje zdravja. Predvsem pa za iskanje rešitev tam, kjer se zdi, da vse ostalo odpove.˝
Sanja Vrbovšek, Nacionalni inštitut za javno zdravje
Študija primera primera, ki so jo vsi omenjeni deležniki simulirali na konferenci je prikazala prednosti in slabosti takšne integrirane oskrbe v praksi: “V trenutnem sistemu smo zdravniki družinske medicine prezasedeni in nimamo časa za poglobljeno edukacijo usmerjeno v obvladovanje sladkorne bolezni in njenih zapletov. Na srečo pa so sedaj tu referenčne ambulante družinske medicine in že prvi centri za krepitev zdravja z novimi programi in kadri. Ti bodo dopolnjevali delo zdravnika na primarnem nivoju zdravstvenega varstva in bolnikom omogočili večurna izobraževanja ter dostop do verodostojnih podatkov,” je povedal družinski zdravnik Andrej Pangerc iz Zdravstvenega doma Bled.
O najpogostejših ovirah za dobro integrirano oskrbo med primarno in sekundarno ravnjo zdravstvenega varstva je spregovorila epidemiologinja dr. Marina Maggini z italijanskega Nacionalnega inštituta za zdravje: ˝Skrb za kronične bolnike ne bi smela pomeniti bitke za prestiž med posameznimi zdravniki, poleg tega h kakovostni integrirani oskrbi gotovo ne prispeva razdrobljenost zdravstvene dejavnosti, temveč njena povezanost. Ovire za dobro integrirano oskrbo predstavljajo tudi pomanjkanje kadra, nezadostnost izobraževalnih programov, struktur in virov v skupnosti ter nenaklonjenost družinskih/splošnih zdravnikov sodelovanju v interdisciplinarnih timih.˝
Andrej Pangerc, dr. med, Zdravstveni dom Bled in dr. Boštjan Martinc, mag. farm., Lekarniška zbornica Slovenije
Na odprta vprašanja oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo v praksi je opozoril Ivan Bergoč iz Zveze društev diabetikov Slovenije. Bolniki si namreč želijo, da bi bila njihova zdravstvena oskrba hitra, učinkovita, navodila pa jasna in razumljiva, pa da bi jih zdravstveni delavci čim manjkrat pošiljali od vrat do vrat:˝Prihajam iz Ilirske Bistrice, kjer imamo osnovno zdravstveno varstvo dobro urejeno, že lep čas pa so težave z zagotavljanjem diabetološke službe. Zato sem si sam specialista diabetologa poiskal v Kopru. Z njim odlično sodelujeva, vedno si vzame čas zame in mojo kronično bolezen odlično vodi.˝
Da bo oskrba bolnika s sladkorno boleznijo resnično integrirana, je pomembno, da imajo zdravstveni strokovnjaki na vseh ravneh zdravstvenega varstva na voljo vse potrebne podatke o bolniku, le tako lahko sprejemajo informirane odločitve. Za bolnika pa je pomembno, da pozna in razume, zakaj je obiskovanje različnih zdravstvenih strokovnjakov in ustanov zanj potrebno: ˝Kadar bomo torej bolniku znali vsi zdravstveni strokovnjaki v verigi razumljivo pojasniti, zakaj je to zanj pomembno. Zavedati se moramo, da se, brez upoštevanja mnenja in odločitev posameznega bolnika, še tako dober zdravstveni sistem razsuje v neučinkovito fragmentirano dejavnost˝, je razpravo o integraciji oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo sklenila dr. Jelka Zaletel, podpredsednica koordinativne skupine za izvajanje Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020.
