Sladkorna bolezen z leti povzroči okvaro drobnih žil in tudi notranjih sten velikih žil. Zato lahko poškoduje očesno ozadje, ledvice, živčevje ter zmanjša prekrvitev možganov, srčne mišice in nog.
Dobra novice je, da lahko z ustreznim zdravljenjem previsokega krvnega sladkorja ter hkrati povišanega krvnega tlaka in krvnih maščob (holesterola) bistveno zmanjšamo tveganje za pojav zapletov, z rednimi zdravniškimi pregledi pa lahko morebitne spremljajoče zaplete oziroma bolezni odkrijemo dovolj zgodaj.
- KRVNI TLAK
Osebe s sladkorno boleznijo imajo pogosto povišan krvni tlak (strokovno arterijska hipertenzija), ki je dodaten dejavnik tveganja za bolezni srca in žilja.
Zakaj je urejenost krvnega tlaka pomembna?
Zvišan krvni tlak dolgoročno povzroča okvare tkiv in telesnih organov, kot so ledvice, srce, žilne stene, očesna mrežnica; zato je nujno ustrezno zdravljenje, da bi tako zmanjšali možnost srčno-žilnih zapletov in okvare organov.
Ciljni krvni tlak, izmerjen v ambulanti, je za večino oseb s sladkorno boleznijo, ki imajo tudi arterijsko hipertenzijo, pod 140/80 mmHg. Pri meritvah, ki jih oseba izvaja sama, so ciljne vrednosti nižje, in sicer pod 135/85 mmHg.
Kdaj izmerimo krvni tlak?
Krvni tlak praviloma izmerijo ob vsakem obisku zdravnika. Zaradi prihoda v ambulanto in posledične vznemirjenosti osebe s sladkorno boleznijo je pogosto povišan, zato zdravnik lahko priporoči tudi merjenje doma, kjer je pričakovane nižje vrednosti.
Za potrditev diagnoze in spremljanje urejenosti krvnega tlaka so potrebne meritve sedmih zaporednih dni. Posameznik si krvni tlak izmeri:
- zjutraj in zvečer po 5-minutnem počitku sede,
- vedno opravi dve zaporedni meritvi v presledku ene do dveh minut, preden vzame antihipertenzijska zdravila.
Priporočljivo je, da oseba 30 minut pred merjenjem ne zaužije obroka, alkohola ali kave ter da se vzdrži kajenja. »Krvni tlak doma« je povprečje vseh meritev od 2. do 7. dne, meritev prvega dne ne upoštevamo.
Ko oseba dosežene ciljne vrednosti krvnega tlaka, so meritve lahko redkejše, vendar je njihova pogostost odvisna od dogovora z zdravnikom.
Pravilen postopek merjenja krvnega tlaka (najustreznejša je meritev na nadlahti):
- Krvni tlak merimo v mirovanju, po vsaj petih minutah počitka.
- Merimo ga sede, hrbet naj bo naslonjen, stopala na tleh, noge niso prekrižane.
- Roka, na kateri merimo krvni tlak, naj bo sproščena.
- Manšeto namestimo na sredino nadlahti v višini srca, vedno na isti roki.
- Med merjenjem ne govorimo.
- Krvni tlak je treba izmeriti dvakrat, med merjenjema naj bo minuta premora.
- URAVNAVANJE RAVNI HOLESTEROLA V KRVI IN
PREPREČEVANJE ČEZMERNEGA STRJEVANJA KRVI
Pri osebah s sladkorno boleznijo je vzdrževanje nizke ravni holesterola v krvi poglavitnega pomena – s tem namreč preprečujemo nastanek maščobnih oblog v žilah ter posledično bolezni srca in žilja. Te se pri osebah s sladkorno boleznijo namreč pojavljajo od 3 do 5-krat pogosteje ter pri nižji starosti kot pri ljudeh brez sladkorne bolezni. Pri osebah, ki že imajo potrjeno aterosklerotično žilno bolezen, s preprečevanjem prekomernega strjevanja krvi preprečimo hitro slabšanje stanja.
Merjenje ravni holesterola v krvi praviloma opravijo enkrat na leto.
Ciljne vrednosti holesterola LDL pri osebah s sladkorno boleznijo so določene individualno in jih na podlagi laboratorijskih izvidov in kliničnega stanja določi zdravnik.
Zakaj nastanejo srčno-žilne bolezni?
Srčno-žilne bolezni (npr. srčni infarkt, zoženje arterij nog, možganska kap) so posledica počasi napredujočega procesa kopičenja maščobnih oblog na stenah žil (strokovno ateroskleroza); te obloge zožijo premer arterij ter ovirajo ali celo zaprejo dotok krvi v organe, kar povzroča njihovo okvaro. Žilo lahko naglo zapre tudi strdek, katerega nastanek sproži razpoka v maščobni oblogi.
Nastanek maščobnih oblog na stenah žil lahko preprečimo ali upočasnimo z vzdrževanjem nizke ravni holesterola (predvsem LDL) v krvi. To je le redko moč doseči s prehrano (četudi je vsebnost maščob v njej nizka), zato je praviloma potrebno posamezniku prilagojeno zdravljenje z zdravili za nižanje holesterola v krvi.
Pri čezmernem strjevanju krvi se na maščobnih oblogah v krvnih žilah lahko pojavi razpoka; na njej nastane strdek, ki lahko zelo naglo povsem zapre pretok krvi skozi žilo. Da se to ne bi zgodilo, nekatere osebe s sladkorno boleznijo potrebujejo dodatno zdravljenje.
- OKVARA ŽIL, KI PREHRANJUJEJO NOGE
Pri tako imenovani periferni arterijski bolezni maščobne obloge, ki se v procesu ateroskleroze kopičijo na stenah žil, postopno ožijo premer arterij v nogah, pri napredovali bolezni pa arterije lahko celo zaprejo. Preprečevanje, zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni je zelo pomembno, saj tako preprečimo nastanek zapore arterij nog ter posledično odmiranje tkiv. Pri osebah s sladkorno boleznijo se bolezen pojavlja od 2 do 4-krat pogosteje kot pri preostalih posameznikih.
Za preprečevanje periferne arterijske bolezni je pomembno upoštevanje zdravega življenjskega sloga in opustitev kajenja, poleg povišanega krvnega sladkorja pa zdravimo tudi povišana krvni tlak in holesterol.
Kako periferno arterijsko bolezen odkrivamo in zdravimo?
Pri osebah s sladkorno boleznijo je treba enkrat na leto opraviti celovit pregled nog. Pomemben je podatek o morebitnih »klavdikacijskih bolečinah«. Gre za bolečine v mišicah stegen in nog, ki osebo po določeni prehojeni razdalji ustavijo in po nekaj minutah počitka minejo, s hojo pa lahko nadaljuje. Kadar je hkrati prizadeto tudi oživčenje nog, težave niso več tipične, s celovitim pregledom nog pa lahko zaznamo obe stanji. Če so pulzi na spodnjih okončinah slabo tipni ali jih celo ni, zdravnik načrtuje dodatne preiskave. Po potrebi posameznika napoti k angiologu, ki se nato odloči za nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje (npr. slikanje in širjenje prizadetih arterij).
V sklopu odkrivanja periferne arterijske bolezni so potrebni:
- podatek o težavah (klavdikacijske bolečine in klavdikacijska razdalja),
- pregled nog in tipanje pulzov na nogah.
Kaj lahko osebe s periferno arterijsko boleznijo naredijo same?
Za osebe s sladkorno boleznijo, ki nimajo kritično zoženih arterij nog, je priporočljiv intervalni trening hoje (hoja do 2/3 razdalje, pri kateri se med hojo pojavijo bolečine v nogah), saj to po navadi težave ublaži, razdalja, prehojena brez bolečin, pa se postopno podaljša. Osebe s periferno arterijsko boleznijo morajo nositi udobno obutev in paziti na morebiten nastanek ran na stopalih – v tem primeru je nujen takojšen pregled pri zdravniku.