Sladkorna bolezen in kronična ledvična bolezen sta v porastu. Pri obeh boleznih gre za kronično bolezen, pri katerih s časom narašča možnost za zaplete. Kronična ledvična bolezen je pogosto posledica sladkorne bolezni. Ocenjuje se, da je v Sloveniji preko 200.000 oseb s sladkorno boleznijo in preko 200.000 oseb s kronično ledvično boleznijo. Zgodnje odkrivanje obeh bolezni lahko prepreči ali odloži zaplete, zato je aktivno iskanje novoodkritih primerov način, s katerim zmanjšamo ekonomsko breme in ohranjamo kakovosten način življenja. Pri obeh boleznih je ključno priporočilo zdrav življenjski slog.
Priporočila za prehrano ob sladkorni bolezni spodbujajo zdravo prehrano, s posebnim poudarkom na individualnem pristopu. Prehransko svetovanje naj bo prilagojeno terapiji za sladkorno bolezen. Ključen poudarek je na poznavanju ogljikovih hidratov, hranilu, ki najbolj vpliva na porast in uravnoteženost glikemije. V zadnjih letih se je svetovanje okrepilo z didaktičnimi pripomočki, edukacija z njimi je del strukturiranih programov na primarnem in sekund
arnem zdravstvenem varstvu. Prve analize pilotnih programov strukturirane edukacije za sladkorno bolezen s svežimi pristopi, trajanjem 10 ur in interaktivnimi didaktičnimi pripomočki je pokazala ugodne učinke pri znanju o sladkorni bolezni, primerni prehrani, zavedanju o ciljih zdravljenja in rednemu jemanju terapije. Načini edukacije spodbujajo spremembo navad, kar je eden ključnih namenov edukacije. V pilotni fazi smo se pogosto srečevali z zmanjšanjem terapije za sladkorno bolezen in ugodnimi učinki na glikirani hemoglobin.
Zanimiv način edukacije za sladkorno bolezen je spodbudil razvoj didaktičnih pripomočkov za osebe s kronično ledvično boleznijo in dializo. Florjanov krožnik za sladkorno bolezen na preprost način pokaže, kako pojesti obroke s 60 do 80 g ogljikovih hidratov. Ideja o preprostem pripomočku za edukacijo dializnih bolnikov je navdih dobila prav v Florjanovem krožniku, nekaj pa tudi v Zofkinih tabelah in Zofkini košari. Razvoj pripomočka za edukacijo ob dializi je trajal od leta 2022 – 2024, v tem času je dobil sporočilno ime: Lizin krožnik, saj se Liza rima na dializa. Liza – dializa.
Lizin krožnik je zaradi vpliva zelenjave, ki ima praviloma nekoliko več kalija, razdeljen na tretjine: 1/3 prostora je namenjeno zelenjavi (vlaknine), 1/3 beljakovinskemu živilu in 1/3 škrobnemu živilu. Slikovno prikaže, kako sestaviti zdrav krožnik in pri tem ne presegati vnosa določene meje kalija. Vsaka kartica predstavlja približno 120 g živila na tretjini krožnika. Lizin krožnik je dejansko bolj »Lizina miza«, namen pripomočka pa je oblikovati v jedilnik priporočeno količino kalija (večji obroki, malice, prigrizki in pijače). Priporočena količina kalija se svetuje individualno, v povprečju do 2.500 mg na dan.
Prehrana ob sladkorni bolezni in prehrana ob kronični ledvični bolezni, še posebno pa ob dializi, sta si pogosto nasprotujoči. Prehrana ob sladkorni bolezni spodbuja uživanje zelenjave (še posebno surove), beljakovin (še posebno iz rastlinskega izvora), pusto meso, mleko in mlečne izdelke, jajce ter maščobe (zdravi viri nenasičenih maščob), ker našteta hrana nima veliko ogljikovih hidratov. Osebe s sladkorno boleznijo spodbujamo k pitju, bolnike na dializi omejujemo. Pivo in sokovi so z vidika kalija dobra izbira, z vidika ogljikovih hidratov ne. Prigrizki, kot so slane palčke, z vidika sladkorne bolezni odsvetujmo, saj imajo veliko soli in ogljikovih hidratov, kalija vsebujejo malo. Temno čokolado odsvetujmo iz vidika kalija, pri sladkorn bolezni je dober izbor, saj vsebuje malo ogljikovih hidratov, ki skupaj z visokim odstotkom kakavovega masla ne vplivajo na strm porast sladkorja v krvi. Kruh, mlinci, cmoki, štruklji, polenta in testenine so polni ogljikovih hidratov, vendar vsebujejo malo kalija in fosfatov. Med vsebuje preko 80g enostavnih ogljikovih hidratov, kalija zelo malo.
Lizin krožnik je namenjen dializnim centrom, specialističnim nefrološkim in diabetološkim ambulantam. Pripomoček prejmejo zdravstveni strokovnjaki navedenih ambulant ali centrov na podlagi izobraževanja, ki ga organizira ena od strokovnih sekcij.
Avtorici Lizinega krožnika sta Natalija Kuharič, edukatorica iz Splošne bolnišnice Trbovlje in Jana Klavs iz UKC Ljubljana. Pri nastajanju so sodelovali še zdravniki specialisti internisti, Maja Potisek, Gregor Mlinšek in Miodrag Janić, dietetik Aljoša Kuzmanovski in medicinske sestre Helena Žulič in Urška Kralj. Slikovni material je sooblikoval David Kuharič, ilustracije je oblikovala Barbara Kralj.
Razvoj Lizinega pripomočka je omogočilo Ministrstvo za zdravje.