Predstavljamo izzive novega državnega programa – Nacionalna konferenca o sladkorni bolezni 2021

Na Nacionalni konferenci o sladkorni bolezni, ki je bila letos že dvanajstič, smo obeležili sprejem Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030 (DP OSB 2020-2030), vodilna strokovna tema pa je obravnavala dostopnost do presejanja za sladkorno bolezen tipa 2 v Sloveniji.

V uvodnem pozdravu je državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Alenka Forte spregovorila o izvajanju aktivnosti na področju sladkorne bolezni. Dosedanje delo pravkar izteklega Nacionalnega programa je pohvalila z besedami: »Med vidnimi dosežki na področju sladkorne bolezni v preteklem desetletju lahko s ponosom izpostavim večjo dostopnost do edukacije, pripravo enotnih in redno obnovljenih kliničnih smernic, uvedbo diplomirane medicinske sestre kot koordinatorke oskrbe v ambulantah družinske medicine, povečano dostopnost do modernih zdravil in medicinskih pripomočkov.»

Državni program za obvladovanje sladkorne bolezni za obdobje 2020-2030

Fortejeva je spregovorila o Državnem programu za obvladovanje sladkorne bolezni za obdobje 2020-2030, ki je bil na Vladi RS potrjen junija letos. »V naslednjem desetletju bodo aktivnosti ministrstva usmerjene v nadgradnjo in udejanjanje načrtovanih usmeritev. Prizadevali si bomo pridobivati podatke, ki so pomembni za obvladovanje sladkorne bolezni, saj bodo vse načrtovane aktivnosti temeljile na podatkih«.

Cilji novega Državnega programa so nadgrajeni, je dejala Fortejeva, in jih izpostavila:

– zmanjšanje pojavnosti sladkorne bolezni s  krepitvijo zdravja prebivalstva s posebnim poudarkom na sladkorni bolezni;

– odložitev oz. preprečitev sladkorne bolezni tipa 2 pri osebah z velikim tveganjem in povečanje možnosti za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni;

– zmanjšanje zapletov in umrljivosti zaradi sladkorne, s poudarkom na kakovosti življenja oseb s sladkorno boleznijo in, kadar je to potrebno, njihovim vključevanjem v  dolgotrajno oskrbo.

Povezovanje stroke je ključno

Nadaljevala je, da je zaradi situacije covid-19 oteženo delo v zdravstvu: »Otežena ni samo dostopnost do zdravstvene oskrbe bolnikov na vseh ravneh, ampak so okrnjene tudi preventivne aktivnosti in možnosti sodelovanja med nami.« Zdravstvena kriza je v marsičem vplivala na življenjske navade in prispevala k slabšim kazalnikom dejavnikov tveganja za kronične ne-nalezljive bolezni. Zato je Fortejeva nadaljevala: »V desetletju pred nami se bomo soočali z nadaljnjim staranjem populacije, ker bo potrebno upoštevati pri pripravi dveletnih izvedbenih načrtov, načrtovanju kadrov in financiranju na področju sladkorne bolezni». Poudarila je, da nas epidemija covid-19 ne sme omajati v naših skupnih prizadevanjih in da moramo v prihodnje še izboljšati dostopnost do kakovostne zdravstvene oskrbe za vse in še posebej za ranljive skupine prebivalstva. Delo na tem področju pa je pohvalila z besedami: »Kljub trenutnim razmeram se na tem področju dela dobro. Različne stroke se med seboj povezujete in na različne načine vključujete organizirane osebe s sladkorno boleznijo« in dodala, da bo nujen tudi razvoj inovativnih pristopov, ki bodo omogočali aktivno vključevanje in sodelovanje tako na ravni posameznika kot preko zveze in društev. »Brez tega vključevanja in brez vlaganja v zdravstveno pismenost in opolnomočenje ljudi, si ni moč zamisliti uspešnega izvajanja in dosega ciljev novega DP OSB 2020-2030«.

»Slovenija si prizadeva slediti izvajanju učinkovite politike po vzoru Evropskih držav, ki vključuje zakonodajne ukrepe za omejevanje dostopnosti in promocije škodljivih izdelkov in navad. Ključni so kompleksni pristopi, ki jih v zdravstvu izvajamo v sodelovanju s šolstvom, socialnim varstvom, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki v lokalnem okolju« je nagovor zaključila Fortejeva in se za dobro delo zahvalila vodstvu in članom koordinativne skupine na področju sladkorne bolezni.

Sodelujemo z institucijami iz tujine

Predsednica koordinativne skupine Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030 na Ministrstvu za zdravje, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje mag. Vesna-Kerstin Petrič je poudarila tudi pomembnost sodelovanja z različnimi institucijami kot so Svetovna zdravstvena organizacija in tudi OECD. Potrdila je, da je zelo pomembno, »da smo seznanjeni z napredkom na področju obvladovanja sladkorne bolezni v tujini, tudi z dobrimi praksami, saj le tako lahko ugotavljamo, kako uspešni smo sami in kaj lahko izboljšamo.«

Da implementacijo DP OSB 2020-2030 podpira tudi Svetovna zdravstvena organizacija, je potrdila predstavnica Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Dr. Jill Farrington.

 

Več o konferenci, izsledke in predstavitve si lahko ogledate na spletni strani NIJZ, ki je bil soorganizator 12. nacionalne konference o sladkorni bolezni, ki je potekala 9. novembra brezstično.

Deli naprej