V obeležitev svetovnega dneva sladkorne bolezni smo v soorganizaciji z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Svetovno zdravstveno organizacijo preko spleta izvedli 11. Nacionalno konferenco obvladovanja sladkorne bolezni. V ospredju letošnje konference je bila predstavitev novega Nacionalnega plana za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030, ki je te dni v javni razpravi.
Osnutek novega nacionalnega plana, ki predstavlja strateški dokument obvladovanja sladkorne bolezni za naslednje desetletje, je predstavila mag. Vesna Kerstin Petrič, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za javno zdravje. Poleg ciljev in vizije dokumenta je izpostavila tudi trenutne razmere v času covid-19 ter vplive na zdravstveni sistem in omenila nujnost obvladovanja kroničnih in nenalezljivih bolezni.
Pregleda stanja na področju sladkorne bolezni se je v svojem nagovoru dotaknila tudi državna sekretarka dr. Tina Bregant in opisala izzive zaradi krize covid-19. Pojasnila je, da ni otežena samo dostopnost do zdravstvene oskrbe bolnikov na vseh ravneh, ampak so v večini okrnjene tudi preventivne aktivnosti in možnosti sodelovanja med nami. »Določene aktivnosti, ki so v današnjem času velike dostopnosti do informacij preživete, bomo morali nadomestiti z opolnomočenjem ljudi, da se bodo znašli v sitemu in hkrati znali kritično presojati informacije, ki se jim ponujajo s spleta. Zato je Ministrstvo za zdravje s pomočjo sredstev Evropske unije veliko pozornost namenilo zdravstveni pismenosti.« Iz evropskih sredstev se že z letošnjim letom financira projekt za krepitev zdravstvene pismenosti med prebivalci Slovenije, kjer gre za podajanje informacij o vsem, kar naš zdravstveni sistem ponuja, na način, da nihče ne bo ostal brez ustrezne obravnave, ker ni znal ali si ni upal vprašati.
Nadaljevala je: »Seveda pa je vedno mogoče narediti več in bolje. Kot na vseh drugih področjih v zdravstvu se tudi na področju sladkorne bolezni srečujemo z novimi izzivi in možnostmi. Zdravstvo tudi ni edini in pogosto ne ključni partner za zagotavljanje dobrega zdravja, zato so potrebne skupne aktivnosti različnih resorjev. Zdravje namreč v 90 odstotkih nastaja tam, kjer ljudje preživimo večino svojega časa, torej v šolah in vrtcih, na delovnem mestu, v družini in lokalni skupnosti«, je še dodala Bregantova in izpostavila tudi velik pomen nevladnih organizacij, ki v lokalnih okoljih izvajajo vrsto aktivnosti za ozaveščanje vseh generacij, z jasnim ciljem opolnomočenja oseb s sladkorno boleznijo in njihovih bližnjih.
Kljub trenutnim razmeram je v zdravstvenem sistemu za osebe s sladkorno boleznijo dobro poskrbljeno. Da so bolniki deležni pravočasne in redne obravnave so preko svojih poročanj na nacionalni konferenci potrdili zdravniki z obeh ravni zdravstvene oskrbe. Zdravniki in zdravstveno osebje z informacijami oskrbujejo svoje bolnike s pomočjo telefona in elektronske pošte, včasih se poslužijo tudi telekonferenc.
Sladkorna bolezen je upravičeno deležna tako strokovne kot tudi vedno večje politične pozornosti, saj je že vrsto let v porastu in prizadene veliko ljudi vseh starosti. Število oseb z znano sladkorno boleznijo se v Sloveniji veča in je bilo v 2019 ocenjeno na 136.911.
Več informacij je dostopnih na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Prezentacije s konference so dosegljive na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje.