Osebe s sladkorno boleznijo imajo pogosto povišan krvni tlak (strokovno arterijska hipertenzija), ki je dodaten dejavnik tveganja za bolezni srca in žilja.
Zakaj je urejenost krvnega tlaka pomembna?
Zvišan krvni tlak dolgoročno povzroča okvare tkiv in telesnih organov, kot so ledvice, srce, žilne stene, očesna mrežnica; zato je nujno ustrezno zdravljenje, da bi tako zmanjšali možnost srčno-žilnih zapletov in okvare organov.
Ciljni krvni tlak, izmerjen v ambulanti, je za večino oseb s sladkorno boleznijo, ki imajo tudi arterijsko hipertenzijo, pod 140/80 mmHg. Pri meritvah, ki jih oseba izvaja sama, so ciljne vrednosti nižje, in sicer pod 135/85 mmHg.
Kdaj izmerimo krvni tlak?
Krvni tlak praviloma izmerijo ob vsakem obisku zdravnika. Zaradi prihoda v ambulanto in posledične vznemirjenosti osebe s sladkorno boleznijo je pogosto povišan, zato zdravnik lahko priporoči tudi merjenje doma, kjer je pričakovane nižje vrednosti.
Za potrditev diagnoze in spremljanje urejenosti krvnega tlaka so potrebne meritve sedmih zaporednih dni. Posameznik si krvni tlak izmeri:
- zjutraj in zvečer po 5-minutnem počitku sede,
- vedno opravi dve zaporedni meritvi v presledku ene do dveh minut, preden vzame antihipertenzijska zdravila.
Priporočljivo je, da oseba 30 minut pred merjenjem ne zaužije obroka, alkohola ali kave ter da se vzdrži kajenja. »Krvni tlak doma« je povprečje vseh meritev od 2. do 7. dne, meritev prvega dne ne upoštevamo.
Ko oseba dosežene ciljne vrednosti krvnega tlaka, so meritve lahko redkejše, vendar je njihova pogostost odvisna od dogovora z zdravnikom.
Pravilen postopek merjenja krvnega tlaka (najustreznejša je meritev na nadlahti):
- Krvni tlak merimo v mirovanju, po vsaj petih minutah počitka.
- Merimo ga sede, hrbet naj bo naslonjen, stopala na tleh, noge niso prekrižane.
- Roka, na kateri merimo krvni tlak, naj bo sproščena.
- Manšeto namestimo na sredino nadlahti v višini srca, vedno na isti roki.
- Med merjenjem ne govorimo.
- Krvni tlak je treba izmeriti dvakrat, med merjenjema naj bo minuta premora.