Please ensure Javascript is enabled for purposes of website accessibility

Za nov NOPSB je pomembna komplementarnost in sodelovanje ključnih deležnikov s tega področja

Ministrstvo za zdravje (MZ) je lani pri Zavodu Inštitut za multikulturne raziskave (IMR) naročilo zunanjo kvalitativno evalvacijo Nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni (NPOSB 2010-2020). Kot je povedala etnologinja in kulturna antropologinja Tina Palaić, ena od raziskovalk, so pri raziskovanju posebno pozornost namenili prepoznavanju različnih izzivov, priložnosti, idej in razmislekov ob implementaciji programa ter še zlasti ključnim poudarkom, ki lahko služijo kot izhodišče ob snovanju nastajajočega novega desetletnega Nacionalnega plana (NPOSB 2020-2030). Z njo smo se pogovarjali o rezultatih raziskave.

 

Etnologinja in kulturna antropologinja Tina Palaić, z Zavoda Inštitut za multikulturne raziskave, je poudarila, da so pri raziskovanju posebno pozornost namenili prepoznavanju različnih izzivov, priložnosti, idej in razmislekov ob implementaciji NPOSB. FOTO: osebni arhiv

Kaj je bil namen zunanje evalvacije NPOSB 2010-2020?

Namen evalvacije je bil kvalitativno ovrednotiti tri ravni programa, in sicer cilje, horizontalne procese in vodenje programa. Cilj raziskovanja je bil razumeti potek uresničevanja programa in delovanja koordinativne delovne skupine, ki je bila pri MZ ustanovljena z namenom uresničevanja programa in spremljanja njegovega izvajanja.

Kako je evalvacija potekala?

Vrednotenja smo se lotili tako, da smo najprej na podlagi dostopnega gradiva opravili preliminarno analizo uresničenih ciljev programa. Ta nam je pomagala razumeti, kako se je program v zadnjih desetih letih uresničeval. Med drugim smo preučili NPOSB 2010-2020, dvoletne akcijske načrte, poročila o izvajanju akcijskih načrtov, dnevne rede sestankov, pa tudi rezultate Analize zdravstvenega sistema v Sloveniji. Na tej podlagi smo oblikovali raziskovalna vprašanja za izvedbo poglobljenih intervjujev, ki smo jih izvedli z nekdanjimi ali aktualnimi člani koordinativne delovne skupine. Vključili smo predstavnike MZ, ZZZS, stroke in oseb s sladkorno boleznijo. Kvalitativna metodologija je odgovarjala na vprašanja, kako se je implementiral program in zakaj je bil ta proces takšen, kot je bil, kar nam same številke in seznam končnih rezultatov ne bi povedali. Ugotovitve smo predstavili v zaključnem poročilu, v katerem smo združili ugotovitve preliminarne analize in analize pridobljenih izjav sogovornikov.

Kaj ste izpostavili pri vrednotenju posameznih področij NPOSB 2010-2020?

Vsak opredeljeni cilj in horizontalni proces, opredeljen v programu, smo na podlagi analize gradiv in pridobljenih izjav sogovornikov ovrednotili s pregledom uresničenih aktivnosti, prikazom procesa njihovega uresničevanja ter še zlasti z idejami in razmisleki za nastajajoči program. Izpostavili smo doprinos programa k prenovi preventivnih in edukacijskih programov ter smernic zdravljenja oseb s sladkorno boleznijo. Posebej smo poudarili uresničevanje načela komplementarnosti pri razvoju referenčnih ambulant oziroma ambulant družinske medicine ter programov v okviru Centrov za krepitev zdravja, prav tako pa tudi implementacijo novih pristopov in konceptov pomoči ter samopomoči, kot so lekarniška skrb, laični svetovalci, opolnomočenje oseb s sladkorno boleznijo. Kot izjemno dober primer smo izpostavili vzpostavitev mreže mentoric edukatork s sekundarne ravni diplomiranim medicinskim sestram v Centrih za krepitev zdravja (CKZ), kar je bistveno pripomoglo k poenotenju vsebin o sladkorni bolezni in oskrbi oseb s to boleznijo.

Kateri so ključni poudarki in priporočila za snovanje nastajajočega NPOSB 2020-2030?

Najprej smo poudarili razmislek o terminologiji in namesto izraza sladkorni bolnik / bolnik s sladkorno boleznijo predlagali oseba s sladkorno boleznijo. Na področju primarne preventive smo izpostavili potrebo po krepitvi medresorskega sodelovanja (zdravstvo, šolstvo in sociala) in izboljšanju zdravstvene pismenosti prebivalcev in prebivalk Slovenije. Še zlasti pa smo opozorili na naslavljanje neenakosti v zdravju ter zagotavljanje upoštevanja različnih kulturnih praks, navad in prepričanj. V zvezi z zmanjševanjem zapletov in umrljivosti zaradi sladkorne bolezni smo opozorili na pomen krepitve integrirane oskrbe oseb s sladkorno boleznijo, izzivi pa so še implementacija novih zdravstvenih profilov, naslavljanje neenakosti v dostopu do zdravstvenih storitev in spodbujanje razprave o novejših zdravilih in pripomočkih. Pri opolnomočenju oseb s sladkorno boleznijo smo poudarili njihovo vključevanje v procese odločanja, organizacijo in izvajanje aktivnosti v lokalnem okolju in na nacionalni ravni, pri čemer smo izpostavili še zlasti podporo nadaljnjemu izvajanju projekta laičnega svetovanja. Med izzivi za prihodnji plan ostajata tudi informatizacija zdravstva in krepitev spremljanja obvladovanja sladkorne bolezni. Prav tako se je pokazalo, da bi bilo treba okrepiti kvantitativno in kvalitativno vrednotenje posameznih aktivnosti plana.

Kakšna pa so ključna sporočila vaše ocene?

Dva ključna elementa programa, ki bi ju bilo dobro ohranjati tudi v naslednjem obdobju, sta zagotovo načelo komplementarnosti NPOSB z drugimi politikami in procesi v zdravstvu in tudi širše v družbi, ki naslavljajo sladkorno bolezen, ter povezovanje predstavnikov različnih strok, plačnika, političnih akterjev in oseb s sladkorno boleznijo, ki skupaj delujejo v okviru koordinativne delovne skupine. Ta je omogočila bolj sistematično izmenjavo informacij, odkrivanje in premoščanje ovir ter skupno načrtovanje in uresničevanje aktivnosti za izboljšanje obvladovanja sladkorne bolezni pri nas. V tem smislu je imela koordinativna skupina pomembno usmerjevalno vlogo na tem področju.

Deli naprej