Koncentracija glukoze oziroma krvnega sladkorja se v telesu spreminja iz minute v minuto. Na krvni sladkor namreč vpliva več mehanizmov. Tako tistih, ki ga znižujejo, kot tistih, ki povzročijo, da se krvni sladkor dvigne. Zato je mogoče v povezavi s sladkorno boleznijo govoriti le o najvišjih dopustnih mejah normalnih vrednosti krvnega sladkorja, za katere je znano, da še ne škodijo telesnim tkivom. To je vrednost do 6,0 mmol/l krvnega sladkorja izmerjenega na tešče, kar pomeni izmerjenega vsaj deset ur po zaužiti hrani ali pijači, ki pomeni vnos energije v telo. Za ugotavljanje vrednosti krvnega sladkorja so dovolj natančne le meritve, določene iz venske krvi, ki jih izvajajo v standardiziranih laboratorijih.
Kadar so vrednosti krvnega sladkorja pri posamezniku od 6,1 mmol/l do 6,9 mmol/l, gre za mejno bazalno glikemijo. V tem primeru mora ta opraviti še oralni glukozni tolerančni test ali test s sladko vodo, s katerim lahko dokončno opredelijo, ali je sladkorna bolezen prisotna. Pri tem testu določijo krvni sladkor na tešče in dve uri potem, ko posameznik popije sladko vodo. Če je vrednost po dveh urah do 7,7 mmol/l, je odziv telesa na pitje sladkane tekočine normalen. Če je vrednost med 7,8 in 11,0 mmol/l, pa govorimo o moteni toleranci za glukozo. Višje vrednosti nakazujejo enega izmed diagnostičnih kriterijev za sladkorno bolezen in večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2
Posamezniki z mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo imajo veliko tveganje, da se bo pri njih pozneje v življenju razvila sladkorna bolezen tipa 2. Hkrati imajo večje tveganje tudi za nastanek bolezni srca in ožilja. Zato je treba pri teh posameznikih zdraviti tudi zvišan krvni tlak in krvne maščobe oziroma holesterol.
ALENKA, 41 let
Med drugo nosečnostjo so mi ob redni kontroli ugotovili moteno toleranco za glukozo. Zadnje mesece do poroda me je tako spremljala diabetologinja na ljubljanski polikliniki. Predpisala mi je dieto in po izobraževanju sem krvni sladkor in težo odlično obvladovala vse do poroda. Otrok se je rodil zdrav, porod je potekal brez zapletov. Ker sladkorna bolezen v nosečnosti napoveduje večjo možnost pojava te bolezni v poznejših letih, sva s splošno zdravnico letno spremljali krvni sladkor. Vse je bilo v redu, po približno treh letih pa sem začela izgubljati težo, ves čas sem hodila na stranišče, bila sem žejna, meglil se mi je vid. Izvid krvi na tešče je pokazal 16,8 mmol/l sladkorja v krvi. Sestra je bila tako razburjena, da me je poklicala v službo in zahtevala, naj se takoj ponovno oglasim v ambulanti. Zdravnica me je z napotnico poslala na internistično prvo pomoč, kjer so mi prvič vbrizgali inzulin. Od takrat se zdravim na ljubljanski polikliniki. Dieta in tablete že v nekaj mesecih niso zadoščale, od takrat sem na funkcionalni inzulinski terapiji, diagnoza – sladkorna bolezen tipa 1. Moj krvni sladkor je urejen, živim normalno, le pri hrani je nekaj odrekanja.